V sredo, 1. marca je Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizirala strokovno ekskurzijo v Planico, pester dan se je začel s podpisom pobude med strateškim svetom organizacijskega komiteja Planica in Nordijskim centrom Planica.
Več kot 140 udeležencev ekskurzije je potrdilo, da je tema bolj trajnostne organizacije dogodkov trenutno zelo pereča in potrebna holističnega pristopa.
Umanotera že vrsto let spodbuja organizacijo bolj trajnostnih dogodkov in je pred kratkim tudi pripravila priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov Čista zmaga. Tudi pri organizaciji lastnih dogodkov si prizadeva, da ti povzročijo čim manj škodljivih vplivov na okolje in čim več koristi za lokalno skupnost. Pri FIS svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju Planica 2023 so pripravili zavezo trajnostne Planice 2023 in trajnostni akcijski načrt. Organizatorji so sodelovali z Ekošolami in skupaj izvedli izziv Kako postati okolju prijazen navijač.
Strokovni posvet o trajnostnih dogodkih se je začel s predstavitvijo Mance Jurca in Ismaela Leitmannstetterja iz organizacije ClimatePartner, v kateri pripravljajo tudi izračun ogljičnega odtisa prvenstva v Planici. Organizacijo dogodkov sta postavila v kontekst podnebne krize in izpostavila področja, kjer imajo organizatorji največjo moč za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Sledil je nagovor Mihe Lesjaka, skrbnika trajnosti FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023, ki je izpostavil pomembnost skrbne priprave zelenega akcijskega načrta.
Gašper Pavli, kreativni direktor agencije Sport Media Focus in koordinator za trajnostnost na največjem mednarodnem ženskem športnem dogodku pri nas doslej, EHF evropskem prvenstvu v rokometu za ženske, je poudaril, da gre pri organizaciji dogodkov za nenehen proces učenja in izboljševanja in pomembnost merjenja vplivov dogodka.
Okroglo mizo, ki je sledila premoru s podnebju prijaznejšo hrano, je moderirala Maja Zalaznik, predsednica strateškega sveta organizacijskega odbora Planice. Razprava se je dotikala različnih vidikov bolj trajnostne organizacije dogodkov, od transparentnega komuniciranja o trajnostnih ukrepih, izbire sponzorjev, sodelujoči v razpravi pa so se strinjali, da trajnostnost na dogodkih ne sme biti odvisna zgolj od organizatorjev, temveč mora biti podprta in zahtevana tudi z ukrepi na sistemski ravni, tako lokalnih skupnosti, kakor tudi države.
Jenny Wiedeke, direktorica FIS Communications, je povedala, da je mednarodna zveza FIS že leta 2013 pripravila navodila za organizacijo zelenih dogodkov, saj je javnost čedalje bolj občutljiva na vplive dogodkov, ki se odvijajo v naravnem okolju.
Športne prireditve so eden najbolj vidnih in učinkovitih mehanizmov za promocijo države ali regije kot turistične destinacije. Maša Klemenčič, vodja Zelene sheme pri Slovenski turistični organizaciji, je udeležence posveta, med katerimi so bili številni predstavniki slovenskih turističnih destinacij, seznanila z ukrepi in spodbudami, s katerimi bo država podprla organizatorje dogodkov, da bodo ti postali pravi ambasadorji Slovenije kot zelene destinacije.
Športni in drugi dogodki morajo biti trajnostni na vseh ravneh, ne zgolj okoljskem in družbenem, vključevati morajo tudi določeno ekonomsko vzdržnost. Ekonomska vrednost se ustvarja s prodajo vstopnic, sponzorskih pogodb in medijskimi pravicami. Stefan Krauß, podpredsednik za zimske športe pri Infront Sports & Media je poudaril pomembnost nabora ustreznih sponzorjev, torej tistih, ki podpirajo dogodek in trajnostno naravnanosti celotnega projekta, ne zgolj dogodka.
Stranski produkt tovrstnih dogodkov so seveda odpadki. Največ odpadkov običajno nastane pri postrežbi hrane in pijače, kjer je najbolj kritična plastična embalaža za enkratno uporabo. Izjemen doprinos zmanjševanju odpadkov je imelo podjetje Stora Enso, predstavnica podjetja Johanna Pirinen, je izpostavil ogromno izbiro embalažnih izdelkov iz materialov, ki se jih lahko reciklira oziroma kompostira.
V razpravi je sodeloval tudi Gorazd Čad, soustanovitelj Convente, ki je pred kratkim izdalo vodnik za organizacijo regenerativnih dogodkov, kjer je poudarjena odgovornost organizatorjev dogodkov do gostiteljskih (lokalnih) skupnosti. Čad je kot ključno poudaril tudi pravočasno in transparentno komunikacijo med organizatorji dogodka in različnimi lokalnimi deležniki – občino, nevladnimi organizacijami, podjetji in zainteresiranimi posamezniki.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je dodal pomemben vidik tudi s strani obiskovalcev, sponzorjev in tudi samih športnikov, da se s strani večine deležnikov danes pričakuje trajnostno usmerjenost.
Dan se je končal s poudarjeno mislijo vseh sodelujočih – čas za male okolju prijazne malenkosti v organizaciji dogodkov je minil. Živimo v času velikih sprememb in enostavno izbire ni več, dogodke moramo organizirati na trajnosten način.
Mar 07, 2023