Nedavno poročilo UNCTAD razkriva pomembno dejstvo: od 143 držav, ki so razvile strategije za krožno gospodarstvo in biogospodarstvo, jih ima oboje le 20, dejansko povezani pa sta zgolj dve, in sicer Estonija in Nizozemska. Krožno gospodarstvo zmanjšuje odpadke in podaljšuje življenjski cikel izdelkov, biogospodarstvo pa fosilne vire nadomešča z obnovljivimi, biološkimi. Ločeno imata oba pristopa omejen domet, združena pa oblikujeta krožno biogospodarstvo kot sistem, ki hkrati varuje biodiverziteto, spodbuja inovacije, krepi lokalne skupnosti in ustvarja nova delovna mesta.

Poročilo opozarja, da številne nacionalne strategije še vedno temeljijo na linearnih modelih, ki izčrpavajo biološke vire. Kljub temu že obstajajo primeri dobrih praks, od uporabe ostankov banan in ananasa v tekstilni industriji do predelave ribjih odpadkov v krmo in gorivo. Pot naprej zato zahteva usklajene nacionalne strategije, tesnejše povezovanje politike in gospodarstva ter podporo inovacijam in prenosu tehnologij. Krožno biogospodarstvo ni zgolj okoljska tema, temveč strateška priložnost za odpornejše industrije in trajnostni razvoj.

Preberite več na: https://unctad.org/news/circular-bioeconomy-what-it-means-and-how-get-there