Ponor ogljika označuje naravni proces, pri katerem se iz ozračja absorbira več ogljikovega dioksida, kot se ga sprosti. Najpomembnejši naravni ponori so oceani, gozdovi in tla, ki dolgoročno shranjujejo ogljik v biomasi, mokriščih, šotiščih in morskih ekosistemih.

Ravnovesje teh procesov je danes ogroženo, saj človeške dejavnosti, kot so kurjenje fosilnih goriv in krčenje gozdov, sproščajo več CO₂, kot ga lahko naravni ponori absorbirajo. Poleg tega degradacija obstoječih ekosistemov povečuje tveganje sproščanja že akumuliranega ogljika nazaj v ozračje.

Krepitev in zaščita naravnih ponorov ogljika je zato ena osrednjih strategij za ublažitev podnebnih sprememb ter ohranjanje dolgoročne podnebne stabilnosti.

Povezava do slovarja: https://www.undp.org/publications/climate-dictionary